Rosstandart, ruska zvezna agencija za tehnično regulacijo in metrologijo, je 30. julija začasno ukinil dokumente, ki so dovoljevali prodajo devetih modelov tovornjakov štirih kitajskih znamk – Sitrak, FAW, Dongfeng in Foton – na ozemlju Rusije. Ta prepoved, ki jo nekateri mediji opisujejo kot sankcije, bo prizadela tako distributerje kot lizinške družbe, ki poslujejo s temi priljubljenimi kitajskimi tovornjaki.

Kitajska se je zavezala k zatiranju nezakonitega izvoza redkih zemelj in pozvala ZDA k odpravi dodatnih trgovinskih omejitev. Ta poteza sledi poročilu, ki je razkrilo, kako so bile redke zemlje pretovarjane v ZDA preko Tajske in Mehike.

Avstralija je odpravila 20-letno trgovinsko oviro za ameriško goveje meso, kar je velik uspeh za ameriške proizvajalce goveda. Nacionalni govedorejski zvezi (NCBA) je uspelo ponovno odpreti ključen izvozni trg in napredovati pri pošteni, znanstveno utemeljeni trgovini z Avstralijo. Ta poteza je sledila kritikam predsednika Trumpa, ki je prvotne omejitve označil za prepoved, te pa so bile namenjene ohranjanju Avstralije brez bolezni norih krav.

Nemška podjetja, ki delujejo v Rusiji, so se odločila nadaljevati svoje poslovanje na tamkajšnjem trgu, čeprav se spopadajo z izjemnimi pritiski zaradi zahodnih sankcij, uvedenih po ruskem napadu na Ukrajino. Glavni razlogi za njihov vztrajni obstanek v Rusiji so ohranjanje tržnih deležev, dolgoročne naložbe in pričakovanje morebitne normalizacije odnosov v prihodnosti. Čeprav so sankcije močno otežile logistične poti, finančne transakcije in uvoz tehnologije, nemški gospodarstveniki ocenjujejo, da bi bil popoln umik z ruskega trga dolgoročno preveč škodljiv za njihove strateške interese. Nemško-ruski gospodarski odnosi so se znašli pod dodatnim pritiskom po tem, ko je Moskva zaostrila ukrepe proti nemškim subjektom, vključno z razglasitvijo medija Deutsche Welle za nezaželeno organizacijo. Kljub sovražnemu političnemu okolju in sankcijam, ki jih podpirata tako Berlin kot Bruselj, številna podjetja iščejo pravne in operativne načine za preživetje v Rusiji. Takšna odločitev podjetij odstopa od splošnega trenda diplomatske izolacije Rusije, kar kaže na razkorak med politično strategijo in gospodarsko realnostjo nemških korporacij v tujini.

Ameriški predsednik Donald Trump je s predsedniškim ukazom razveljavil pogodbo med ameriškima podjetjema Emcore in HieFo na področju polprevodnikov. Odločitev, ki je bila uradno objavljena na spletni strani Bele hiše, temelji na oceni, da bi izvedba posla v vrednosti 2,9 milijona dolarjev predstavljala grožnjo nacionalni varnosti Združenih držav Amerike. Predsednik se je pri tem oprl na zakonska pooblastila, ki mu omogočajo blokado tujih naložb ali strateških poslov, če ti ogrožajo ameriške interese. Ta poteza odraža zaostrovanje ameriške politike do zaščite kritične tehnologije, zlasti na področju polprevodnikov, ki so ključni za tehnološko in vojaško premoč. Čeprav so bili specifični razlogi za varnostno grožnjo v javnem delu ukaza skopi, odločitev sledi širšemu trendu Trumpove administracije, ki uporablja gospodarske instrumente in carine kot orodja za zagotavljanje nacionalne stabilnosti. Ukrep neposredno prekinja sodelovanje med omenjenima subjektoma in potrjuje neomajno držo Washingtona pri nadzoru nad prenosom občutljivih tehnologij.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je podjetju HieFo (瀚孚光電) naložil obvezno odprodajo sredstev, pridobljenih od ameriške družbe Emcore. Odločitev temelji na 721. členu zakona o obrambni proizvodnji, pri čemer je Bela hiša kot glavni razlog navedla zaščito nacionalne varnosti Združenih držav Amerike. Podjetje HieFo, ki ga po navedbah ameriške administracije nadzoruje kitajski državljan, je s prevzemom določenih delov podjetja Emcore pridobilo dostop do napredne polprevodniške tehnologije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede morebitnega prenosa kritičnega znanja v Kitajsko. Ukrep predstavlja nadaljevanje zaostrene politike Washingtona do kitajskih naložb v ameriški tehnološki sektor, zlasti na področju polprevodnikov in optoelektronike. Trumpova administracija je ocenila, da bi lastništvo nad temi sredstvi tujemu subjektu omogočilo ukrepanje, ki bi lahko ogrozilo varnostne interese države. S tem korakom so ZDA znova pokazale odločnost pri omejevanju dostopa Pekinga do naprednih tehnologij, ki so ključne za sodobno industrijo in vojaško opremo. Podjetje HieFo mora zdaj v določenem časovnem okviru izvesti popolno odprodajo vseh spornih sredstev in intelektualne lastnine, pridobljene v omenjeni transakciji.

Ruska vlada je uradno podaljšala veljavnost povišanih carinskih stopenj na izvoz določenih vrst lesnih materialov, vključno z tramovi in žaganim lesom. Ukrep, ki je bil prvotno uveden leta 2022, bo po novi uredbi ostal v veljavi še tri leta, in sicer do konca leta 2028. Namen podaljšanja visokih carin je omejitev izvoza nepredelanega ali delno predelanega lesa ter spodbujanje domače lesnopredelovalne industrije k proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Po poročanju tiskovne agencije DEITA.RU se povišane stopnje nanašajo na širok nabor lesnih izdelkov, ki so strateškega pomena za rusko gospodarstvo. Odločitev Moskve sledi širši usmeritvi države k zaščiti surovin in zagotavljanju stabilne oskrbe domačega trga. Podaljšanje teh omejitev bo neposredno vplivalo na mednarodne trgovinske tokove, saj je Rusija ena največjih izvoznic lesa na svetu, kar bo še dodatno obremenilo dobavne verige v državah, ki so odvisne od ruskih surovih materialov.

Združene države Amerike so podelile letni izvozni dovoljenji južnokorejskima tehnološkima gigantoma Samsung Electronics in SK Hynix, ki jima bosta v letu 2026 omogočili dobavo ameriške opreme za proizvodnjo polprevodnikov v njune tovarne na Kitajskem. Po navedbah virov, ki so seznanjeni z odločitvijo, gre za uvedbo novega sistema licenciranja, ki nadomešča prejšnje širše izjeme, namenjene tujim proizvajalcem čipov, ki delujejo na kitajskem trgu. Ta poteza je ključna za ohranitev stabilnosti v svetovni oskrbovalni verigi z elektroniko, saj podjetjema omogoča nemoteno posodabljanje proizvodnih linij v njunih kitajskih obratih. Kljub trenutni odobritvi pa bodo pravila po letu 2026 postala strožja, saj bodo morali vlagatelji od leta 2027 dalje vsako leto znova zaprositi za nove izjeme oziroma dovoljenja. Odločitev odraža prizadevanja ameriške administracije po nadzorovanem izvozu tehnologije na Kitajsko, hkrati pa poskuša preprečiti večje motnje v globalni industriji. Ta razvoj dogodkov neposredno izhaja iz razprav, ki so se začele septembra 2025, ko so ameriški uradniki predlagali prehod s trajnih izjem na letne odobritve kot kompromisno rešitev za zaščito nacionalnih interesov brez povzročitve gospodarskega zloma v sektorju polprevodnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je z odlokom blokiral prodajo polprevodniških sredstev ameriškega podjetja Emcore družbi HieFo Corp, ki jo upravlja kitajski državljan. Transakcija, ki je bila ocenjena na približno tri milijone ameriških dolarjev, je po mnenju Bele hiše predstavljala tveganje za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je v obrazložitvi poudaril, da obstajajo prepričljivi dokazi o možnosti ukrepanja družbe HieFo na način, ki bi ogrozil ameriške interese, zlasti na področju kritične tehnologije polprevodnikov. Odločitev sledi priporočilu medresorskega Odbora za tuje naložbe v ZDA (CFIUS), ki je izrazil zaskrbljenost zaradi dostopa kitajskega podjetja do patentiranih tehnologij in možnosti izvoza specializiranih čipov iz indijevega fosfida v tujino. Družba HieFo ima sedaj na voljo 180 dni, da pod nadzorom ameriških oblasti odsvoji že pridobljena sredstva. Ta poteza potrjuje zaostrovanje ameriške politike do kitajskih naložb v visokotehnološki sektor, kar se sklada s preteklimi Trumpovimi opozorili o varnostnih tveganjih, ki jih predstavljajo kitajske tehnologije.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance, ki ima v lasti priljubljeno platformo TikTok, namerava v letu 2026 investirati približno 14 milijard ameriških dolarjev (100 milijard kitajskih juanov) v nakup naprednih čipov za umetno inteligenco ameriškega proizvajalca Nvidia. Po poročanju časnika South China Morning Post je izvedba tega ambicioznega načrta neposredno odvisna od odločitve prihajajoče ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa glede izvoznih dovoljenj za procesorje H200 na kitajski trg. Načrtovana investicija znatno presega letošnje izdatke podjetja za strojno opremo AI, kar kaže na intenzivna prizadevanja kitajskih podjetij za ohranitev konkurenčnosti na področju generativne umetne inteligence kljub zaostrenim trgovinskim omejitvam. Ameriška vlada je v preteklosti že omejila izvoz najzmogljivejših Nvidiinih izdelkov na Kitajsko, kar je podjetje prisililo v razvoj prilagojenih in manj zmogljivih različic za tamkajšnji trg. ByteDance se zdaj nadeja, da bo z novo generacijo procesorjev H200 lahko posodobil svoje podatkovne centre in izboljšal algoritme. Vendar pa analitiki opozarjajo, da bo ključno vlogo igrala geopolitična dinamika med Washingtonom in Pekingom, saj bi lahko morebitne nove carine ali strožji tehnološki embargo popolnoma onemogočili uresničitev teh poslovnih načrtov.

Ameriško tehnološko podjetje Nvidia se sooča z izjemnim porastom povpraševanja po svojih naprednih čipih za umetno inteligenco H200 na kitajskem trgu, zaradi česar je proizvajalca TSMC zaprosilo za pospešitev in povečanje proizvodnih zmogljivosti. Po navedbah virov so kitajski tehnološki giganti, med katerimi izstopa lastnik TikToka ByteDance, oddali naročila za več kot dva milijona čipov H200 za leto 2026. Nvidia ima trenutno na zalogi le okoli 700.000 enot, kar povzroča precejšen razkorak med ponudbo in povpraševanjem. Podjetje ByteDance načrtuje, da bo leta 2026 za računalniško opremo namenilo 14 milijard ameriških dolarjev, kar vključuje tudi nakupe procesorjev Huawei Ascend. Kljub ameriškim izvoznim omejitvam in geopolitičnim napetostim kitajska podjetja še naprej agresivno investirajo v strojno opremo za umetno inteligenco, da bi podprla razvoj velikih jezikovnih modelov in oblačnih storitev. TSMC naj bi proizvodnjo za Nvidia H200 znatno povečal v drugem četrtletju leta 2026, medtem ko prve dobave pričakujejo že pred kitajskim novim letom.

Kitajske oblasti so po poročanju tiskovne agencije Reuters uvedle novo, uradno nedokumentirano pravilo, ki od domačih proizvajalcev polprevodnikov zahteva uporabo vsaj 50-odstotnega deleža opreme kitajskega izvora pri širjenju proizvodnih zmogljivosti. Trije neimenovani viri, ki so seznanjeni z zadevo, so potrdili, da Peking s tem ukrepom stopnjuje prizadevanja za dosego tehnološke neodvisnosti in samozadostnosti v sektorju čipov. Ta neuradna direktiva naj bi neposredno vplivala na nakupe strojne opreme za litografijo in druge ključne procese v industriji polprevodnikov. Kitajska vlada se s to potezo odziva na vse strožje izvozne omejitve s strani Združenih držav Amerike in njihovih zaveznic, ki omejujejo dostop do napredne zahodne tehnologije. Čeprav pravilo ni javno objavljeno, viri trdijo, da morajo podjetja pri načrtovanju novih tovarn prednostno izbrati domače dobavitelje, kar bi lahko dolgoročno preoblikovalo globalne dobavne verige v visokotehnološkem sektorju.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2025 izpostavil izjemen tehnološki vzpon države, ki ga zaznamujejo preboji na področju umetne inteligence (UI) in robotike. Kljub ameriškim omejitvam pri izvozu naprednih polprevodnikov so kitajska podjetja, kot je DeepSeek, razvila stroškovno učinkovite modele UI, ki zaobilaze obstoječe sankcije. Ši je poudaril, da je kitajski bruto domači proizvod (BDP) leta 2025 dosegel 140 bilijonov juanov (približno 20 bilijonov dolarjev), s čimer je država izpolnila cilje petletnega načrta in ohranila stabilno petodstotno gospodarsko rast. Na trgu strojne opreme za UI se odvijajo obsežni premiki, saj podjetje ByteDance za leto 2026 načrtuje nakup Nvidijinih čipov H200 v vrednosti 14 milijard dolarjev, kar predstavlja znatno povečanje glede na letošnje investicije. Čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa odobrila izvoz teh specifičnih procesorjev, Peking formalne odobritve za nakup še ni podal, saj želi zaščititi domačo industrijo polprevodnikov. Hkrati se v tekmo za prevlado na področju pomnilniških čipov HBM4 vrača južnokorejski Samsung, ki po navedbah vodstva podjetja že prejema pozitivne odzive strank glede konkurenčnosti svojih novih produktov, kar signalizira ponovni vzpon tehnološkega giganta v tem ključnem segmentu.

Mehiške oblasti so v zveznih državah Tamaulipas in Mehika potrdile nova primera okužbe z nevarnim zajedavcem New World screwworm (Cochliomyia hominivorax). Prvi primer na severu države so odkrili pri šest dni starem teletu v zvezni državi Tamaulipas, kar je manj kot 320 kilometrov od meje z Združenimi državami Amerike. Gre za prvi pojav tega parazita v omenjeni regiji, kar je sprožilo preplah v kmetijskem sektorju obeh držav. Drugi primer so v razmiku dveh dni zaznali pri kozi v zvezni državi Mehika, ki obkroža prestolnico. Mehiške oblasti so nemudoma uvedle ukrepe za omejevanje izbruha, saj zajedavec predstavlja resno grožnjo živinoreji, ker se njegove ličinke hranijo z živim tkivom toplokrvnih živali. Zaradi širjenja parazita so Združene države Amerike že omejile uvoz žive živine iz Mehike, da bi preprečile vnos bolezni na svoje ozemlje, kjer so zajedavca sredi prejšnjega stoletja uspešno izkoreninili. Strokovnjaki pozorno spremljajo situacijo, saj bi nadaljnji prodor proti severu lahko povzročil ogromno gospodarsko škodo v celotni regiji.